No ja, moje mučenje od Ljubljane do Kranja.Pa nemoreš da vrjameš, v Kranju sploh še nism bil.Nemoreš da vrjameš.Vglanem jutri krenem na pot do Kranja s kolesom.Seveda če bo vreme tapravo.Trenutno se mi še ne snaja kje bom otčno vozil, ampak nekak si bom zrisal n papir oporne kraje na katere oreintirat.
Predvsem, načrt je da pridem do Medvod ter potlej do Kranja po neki regionalni cesti.Več o poti izveste jutri.Pa srečno.Čau.
Ja preveč jih je.Pa moteče so, in to kar zelo.
Včeraj smo bili s družino, ter s stricem in teto, na vikendu.Našem, prelepem.Ta kraj, kjer leži vikend, pa kr zanimivo ime.Vino.To je vas bliz Pijave gorice, če vam je to kaj bolj znano.V vasi sploh noben ne predeluje ne vino al katerih koli podobnih izdelkov.Baje je bil tam Visnki grad, sam že RES doolgo časa nazaj.Ubistuv sploh ni sledu o njem, edino, meda en večji kamen.Sej so nekaj let nazaj neki celo raziskovali okoli tega.
Vglavnem, na vikendu smo imeli kosilo.Jaz lepo na robu mize skram juho, med tem pa mi na roko pristane neka “žverca”.Sprva niti nisem opazil , anmpak potelj ko sem neki začutil sm avtomatsko prijev za tisti del reke.Seveda mi je ta živalce pišla, in to ne mal, kad fajn.Ta živalce je bila okoli 1,5 krat večja od muhe in ma nekako rumena krila.Niti nevem kaj je to.Se mi ne sanja.
Vglavnem, takoj me je začel kar fajn srbet.Si seveda začnem pod mrzlo vodo splahovat roko.Sprva sem mislil da ni nč hudega sam se je s časa povečevalo obodeno mesto.Seveda nisem imel nič samo za hladit ali kaj, zato sem enostvano pustil ri meru.In roka mi je dejansko zatekla.Mislm palc pa del dlani.Pa tok hujš je to, kekr me je začel bolet.Mislm na tak čudn način.
Pa mal celo pomaga če se namažem s Fenistilom, sam ne za dalši čas.Zato sem s svojo metodo začel olajšati to srbenje, bolečino in oteklino.Lpo dam roko pod pipo in povečujem toploto curka.S toploto se pa nekako oblaži to.Mislm na unih delih kjer srbi & boli nekako dela enak efekt kakor da bi prišlo do nekega užitka.Res, podobno orgazmu.No po eni strani.Vglavnm potlej še sperem z mrzlo vodo in to je to.
In še na konc nauk Zlatkota:
Navad se da za garanje, pluvanje je spoštovanje.
Zasledil sem zanimiv dokumetarec o Islamu v Evropi, sicer je “home” produkcija vendat kar fajn opisuje stanje v Evropi.Seveda glede muslimanov.Predvsem obravnava nekatere sporne dele korana.To je muslimanska sveta knjiga.Obravnava “geta”, ki nastanejo okoli teg mušej, opisuje nasilje muslimanov po Evropi pa še marsikatero problematiko z zvezi s tem.
Ta dokometarec so sicer predvajali na nekem srečanju društva Črni panter oziroma bol znani pod TU-JE.SI .Pa bila je zanimiva debata o preprečitvi džamije v sloveniji.Najbolša ideja je blila da bi “zaklal prasca” na ozemlju kjer bi gradil džamiho in bi s tem onečistil “kao ” po muslimasko ker so svinje nečiste živali.Ampak pršut je prov dobr od njih.
Moje osebno mnenje o tej stvari.Muslimane bi poslov od koder so pršli.Ne pa da posiljujejo “evropske” ženske, so “glave” nasilja in še marsikaj.Sploh nebi pustu džamije b Evropi dokler nebi “vzhodne” države pustile kršlčanske cerve v njihovih državah.
Dodatni popravek:Seveda ne mislm da so vsi taki.Če niso neki ekstremisti so okej in me ne motjo.Nepa neki primeri ko preveč povdarjao svojo vero ter so nasilni do ostalih.
No poglejte si sami : Islam v Evropi
Edit avtorja: Dolžina videa je 1 ura in 50 minut.
Verjetneje se sprašuje kaj za vraga zdaj pišem objavo.Jah glih kar sem prišel domov.Bil sem pri teti, kjer smo balirali ter pomagali bale spralvjati na nalagalko ter bale odpeljati domov.Seveda po tem je sledil nek mini piknik, kjer so starejši res spustili na nizek intelegewčni nivo.Vse kar sorekl so spreobrnl na seks pa ni bilo važno ali je to sadje zelenjava ali sam nek glagol.Jeba
In zdaj ko sem prišel domov, če ves čas poslušam komad od zlatko.K mi je res kul.Evo, delim z vami.
P.S menda bi bilo dobro it spat sploh zaradi tega k sm čist otrujen od dela.
Uživajte.Čau.
Resnično sem razočaran nad študenskim servisom.Pa niti ne tok nad njim, ampak nad poletnimi dejodajalci.Nevem zakaj sploh dajo objave, ker vrjetno itak vzemejo otroke zaposlenih za delo.Napr. V nekem podjetju iščejo tri “dijake” za delo.Pa jaz pokličem njihdanes zjutraj, omenim včeraj so objavili to, in gospa preden sem jaz povedal do konca kaj želim me prekinila z ne ter odložila slušalko.
Pol je bilo več primerov naprimer v slovenski hitri prehrani, kjer očitno imajo različno politiko zaposlovanja.Naprimer nek moj znanec, star toliko kakor jaz, je zaprosil za delo pri njih pa ga je dobil.Seveda za par tednov ker ima tudi ostale obeznosti.Pa naj omenil da je že po parih dnevih delav že na blagajni, pripravlav jedi, čistil mize.Mene pa pokliče en gospot nevemkaj že iz druge poslovalnice in mi je rekel da ne vzemajo “dijakov” za manj kot 3 mesce.Potelj nebi noben delav pri njih če bi bilo to.Pa reku, da v treh tednih oni samo te kej malega naočijo.Buče.
Drugač je še problem da ker nisem star 18 let težko dobim delo ker večina jih želi starejše.
Tko da sem totalno razočaran.No če kdo od bralcev teg aslučajno išče kej primernega dela lahko napiše.
Uživajte.
rumeno,Livestrong zapestnico.Seveda , kupil sem jo iz dobrodelnih namenov.Pa tudi zato ker je “fensi”.Jo imaš tudi?No, lepo.Najbolj me moti , ker niso več navoljo v slovenskih,predvsem,športnih trgovinah in so zato “dokaj iskan” plen.Zaradi tega jih lah kupiš: a)B Pri nas samo preko bolhe, vendar so “zelo očitno” precenjene.Seveda, da prodajalci služijo na tem.
b)V nekih naših “zakotnih” trgovinah, no lahko tudi v kakšni večji ampak že dal časa nisem zasledil.
c)In ti nazadje, če ne izbereš prvih dveh možnosti, ostane nakup v tujini oz. preko spletne strani.Pri teh pa pride do problema da jih kar nekaj ne pošilja v slovenijo tako da je problem.
Tudi ko so bile dostopne v sloveniji, je bila cena daleč od “prvotne” torej enega dolarja.Giga sport, koker mi je znano, se je zglaševal da jim uvoznik( menda Nike) uvaža za 1.2€.Oni seveda morajo od tega plačati davek državi,transport ter sevede uboge prodajalce.In na koncu pride do cene bivših “500″ tolarjev ali celo več.Sicer začetne cene so se giblale okoli 200 bivših tolarej samo so hmalu ugotovili da ni ekonosme računice.
No, pa da dodam še nekaj mojih slikic,narejene z mobitelom (oz. prenosnim telefonom, menda pravilno knjižno rečeno).
No, to je dospela ovojnica, ki je prišla do mene danes zjutraj.Plačilo seveda popovzetju.
Zapestnica Livestrong, v svoji embalaži.Slika s sprednje strani.
Zadnja stran.
Livestrong zapestnica brez dodatnega balastna.
Finito.
Am to je eno mojih prvih besedil oz. zgodbic.Upam da nisem preveč bedasto pa bedno napisal, drugač pa čepo branje želim.
Njegova zgodba
Ob robu “busne” je strmel v sočni vzhod, ki je označeval nov dan, novo upanje, novo trplenje.Fantu je bilo ime Primož.Čakal je v nekem ponedeljkovem deževnem dnevu, ves zastrmljen v ta sončni vzhod, ki mu je nekako uprizarjal neko upanje.Na nek simbloziran način.Bus je pripeljal a Primož ves zagledan, v ta sočni vzhod, ga komajda ujel.Ko pride že tako nejevolen na bus vidi seveda standartno ponedeljkovo gnečo na avtobusu .Ampak ni se zmenil zato, rajši se je postavi ob voznikovi kabini in se zastermel v okno trole.V glavi mu je začelo brneti na tisoče misli.Njegove duševne rane so ga še bolj zamorile.Razmišlav je “narediti samor ali ne”.”Vredno končati življenje ali ne?”.Skrbelo ga je za mamo, da ji bi s tem povzročil neskončno oblečino
.Spomnil se je vseh trenutkih, ko se je žrtvovala zanj.Dala mu je vsako drobtinico kruha, čeprov sama ni nič jedla.Mu stregla ko je bil bolan, ubistvu se popolno žrtvovala zanj.Žal je Primož sklenil naredit samomor.Dost mu je bilo teh bolečin.Osamljenosti.Že is osnovnošolskih dneh so ga vsi zafrkavali zaradi videza.Pač ni bil popolen.Sam kdo ubistvu pa je?.Ko se je Primož peljal mimo neke busne postaje, je pogleda ven , zagleda sipatično dekle na postaji, ki je bila je stara ravno njegovih let.Pogleda od Primoža ter tistega dekleta sta se nasposled srečala.V tistih dekletovih očeh je bila izražena ljubezne, sreča, hrepenenje, vera, upanje.Primoža je to zelo “prebudilo” v samem sebi.Ampak še preden bi lahko kaj dekletu dejal, čez izhodna vrata, je avtobus odpeljal dalje.Naposled, čez nekaj postaj, le prispel do šole, kje je tudi iztopil.Odpre tista težka, masivna vrata, se počas odpravi h prvi uri ki jo je mel na urniku.Ves zatoplejn, v svoje temačna misli.Ko pride do učilnice, se postavi na rob klopi, kjer so ostali sošoslci že sedeli.Mankalo je le nekja minut do pričetka pouka.Sam pri sebi je vedel, da prej ko ga sošolci ne opazjo, bolš je.Vendar prav v tistem trenutku ga je opazali razredni “zabavljač”, ga začel zajebavati, zmerjati, mu metati kose hrano v glavo, se šaliti na njegov račun.Začel ga je tepsti z plastenko, postajal je vedno bolj nasilen.Vendar Primož, se ni upal upreti temu nasilju, ni upal iti do razrednika, ker si je mislil da mu itak nebi pomagal.Vendar skupina sošolcov, ki jim ni bilo vseno zanj, ga je vendo bolj nagovarjala ter namesto njega hodila h razredniku tožarit.Žal ni bilo večje spremebe tudi po posredovanju.To nasilno dogajanje se je dogajalo od dnevo ko je prestopil prag šole, bilo je tudi povod za njegovo razmišljanje.Ni bil pa edin povodo to.Ves izmučen od “psihičnega” nasilja, se je na koncu dneva odpravil na busno.
Stopil je na bus, spet zamišljen kako bi opravil tisto dejanje, vse do avtobusne postaje, kjer je od iztopil.Počasi se “sprehaja “ čez podhod za pešče, ki pelje pod eno bolj prometnih cest v mestu.Nato nadaljuje pot mimo trgovine, banke, ko pride pred knjižnico, zagleda tisto dekle, ki jo je srečal tisto jutro. Nekaj časa jo gleda, vendar ona gleda vsa zatopljena v svoje težko breme, knjige.Nato ga pogleda in se ga spomni ter mu reče “Mi boš pomagal al ne, samo do busne, tenks” ter mu podeli del knjig v njegove, roke brez njegovega odgovora.Počasi sta hodila do busne.Obadva tiho, on še posebaj, saj se nikoli poprej ni resneje pogovarjal s punco oz. ga je bil osram sploh kaj njej rečti..Ko prideta po nekaj desetih mestrov, do busne, mu reče, “no teks še enkrat, no moje ime je Nina pa tvoje?” on jo odgovori “Primož”. “No Primož, lepo te je bilo spoznat, no dej mi MSN naslov, da se še kej kotaktirava. Reče “okej”, ter ji na izpisek knjig napiše svoj naslov ter jo pozdravi ter odide pot proti svojemu domu.Saj z nekaj upanja, v tistem dnevu, odide proti domu, kjer se poglobi v vsak trenutek ko jo je gledal, govoril znjo.Zanj je bilo to res nekaj neverjetnega.
Pozneje ko preverja novice na internetu, vidi, da ga je dodala v svoj addresar na MSN-ju ter jo klikne ter začne pogovor z njo.V začetku je bila sicer nekoliko zadržana v pogovoru, pa tudi ni kazala pretiranega zanimanja za pogovor z njim.In dnevi so počasii mineval, z vsakim dnem sta se več pogovarjla ter postajala bolša prijatelja, vendo več zaupala, nakar ga je neki dan pričakala Nina pred šolo in ga pospremila do “busne” postaje.Vmes je Primož pripovedoval o progrmaih, igrah, ki jo sploh niso zanimale.Ampak on ni moglel kaj drugega govoriti, ker je imel enostavno preveč treme, da bi zinil kakšno normalno besedo.Ko ga je pospremla do busne postaje, se ji je vljudno zahvalil za spremstvo ter z odzravom odšel na “bus”.Med vožnnjo je začel premišljevati vsako besedo, ki jo je rekel, ter se je vedno bolj počutil osramočenega.Na to sta se tako srečevala še nekajkrat, začela postajati prava prijetelja, ki sta si vse zaupata ter redno dobivala na sprehodih.Vendar Primož, do nje ni čutil samo prijateljstva, on jo je enostavno imel zelo rad.Vendar na njegovo žalost, žal ni imel poguma da bi ji to povedal.Vsakokrat ko sta šla ven na sprehod, je načrtoval kako ji bo povedal, da jo ima rad, vendar je vedno v ključnih trenutkih zamrznil.
Tako je minil en mesec, dva, tri, ko mu je nekega aprila dokončno dokipelo, ter jo poklical, da bi šla z njim na sprehod.Na sprehodu je imel nameni njej povedal kako zelo jo ima rad.Ona ga med klicem prekine, ter mu omeni da ima tudi ona neko novico zanj.”Kaj bi bilo to”, se je spreševal celo pot do srečanja z njo, vednar ni mogel ugotoviti kaj naj bi bilo to.Ko sta srečala, na zmenjeni točki, ga je objela ter prijazno pozdravila. Odpravila sta se proti priljubljenemu spehajališču.Ko sta bila pod neke hrastom, blizu ribnika, mu je dejala “poslušaj me, jaz ti morem prva poveda, zelo pomebno novico”.”Am želim ti sporočiti” je nadeljevala “S starši se bomo odselili v tujino, kjer je oči dobil novo, bolšo,službo”.”Zdaj pa morem res iti, čaka me ura klavirja, čau” In je odrvela stran, še preden bi ji Primož lahko karkoli dejal.On, je še naprej stal tam, čisto prebleden.Solze so mu počasi lile po licu, začel se je spraševati ” zakaj se glih to meni dogaja, ostal bom brez ljubljene osebe in najhujeje da ji tega še povedati nemorem”.V tistem trenutku je začelo močno deževati, kakor da bi nebo jokalo z njim.Pirmož, ves potrt, se ni oglašal ne na njene “mobilne klice”, ne na njene “mejle”.In Nina je odšla brez da bi se poslovila od njega.Čeprov ga je klicala neštetokrat, vednar on vedno pristinil tipko, pošlji siginal za zasedenostSeveda ej to poel zaradi tega ker je bil preveč jezen, razočaran nad njenim odhodom..Minilo je nekaj dnevov, tednov, odkar ja Nina odšla v tujino, Primož padal vsak dan v vedno večjo žalost.
Nato je nekega dneva Nina dobila kuverto, ki jo je poslala njegova mama, v kuverti je bilo pismo Primoža namenjeno njej:
Draga Nina, če to bereš pomeni da sem že v nebesih.Vedi, da ko sva se spoznala sem bil že na robu svojega propada.
Nato si se pokazala ti, upanje kakor tisti sočni vzhod, ki osvetljuje mesto iz teme, bila si zadna rešilna bilka, zaradi tebe je postalo moje življenje smisenlo.
Bila si najlepša stvar, ki se je meni zgodilo in ni me žal da sem te spoznal.Zelo mi je žal da se nisem niti poslovil od tebe.
Vedi da tisti dan ko sva se na zadnjič videla, sem ti jaz hotel še povedati da te imam neskončno rad.Bila je edina stvar ki sem ti jo hotel resnično povedati, vedar ti si prej odrvela stran.Saj bi ti kasneje povedal, sam sem bil preveč prizadet da te zgubljama zaradi tvoje selitve.
Upam da boš imela lepo, srečno življenje, brez mene.
Z bogom, ter z ljubeznijo, Primož.
Na drugi strani pisma je bilo še neko besedilo napisano od Primožove mame:
To je pustil Primož na svoji mizi,preden je naredil samomor.Sklepala sem da ga je hotel poslati tebi, zato ti ga zdaj jaz pošiljam.Primož se je obesil v svoji sobi, nekega nedelskega jutra.Našli smo ga hmalu po njegovem žalsotnem dejanju ampka žal prepozno.Zdelo se mi je prav da ti to sporočim, čeprov te ne poznam.Po prebranem pismu, lahko sklepam da si zelo veliko pomenila Primožu.To mi zelo veliko pomeni.Še posebi zdaj ko žalujem za njim.Podalšala si mu dneve, polepšala zadnje dni oz. zadnje mesce.Hvala ti.Ko boš prišla v Slovenijo, lahko prideš na obisk h meni.Želim te spoznati.Lahko skupaj obiščevi njegov grob ter prižgevi svečo v njegov spomin.
V veliki žalsoti, Primoževa mama.
Ves premočen, glave do nog, zmočena denarnica ter mesečna.Še boksarce so bile tako mokre da sem jih lahko ožemal.
Pa naj preidem kako je prišlo do tega.Po njenem kotaktu da bi šla kej vn, se odpravim proti busni.Na busni vidm že “tolpo” črnih oblakov ampak sm si rekel “jebeš” ter upal da ne bo dežval.Ko sem prišel do busne, sva se odpravila proti tivoluju oz. po goznih poteh ob tivoliju.Začelo je je liti , zelo, vendar se krošnje dreves preprečevala da bi padel dež na naju.Ob hoji ob teh progah sva srečla “hordo” tekačov ki so množično derveli usodi na proti.
Ki pridem počasi ven iz “gozd” je začelo še bolj sinkovito deževati.V vsaki sekundi sem postajal bolj moker, bolj željen doma.Ko sem le prišel do busne postaje tivoli sem bil že čsito remočen, vmes sme hodil že po “bajerjih” be lužah.
Ko pridem na “trolo” sem se rajši postavil v sredinjski del kej bi lahko najm zmočil avtobus.Seveda so si ostali potniki mislili ker kreten sm pač kersm tko bil zmočen.Ampak jebeš
Predstavljate si, da ste na ulici Ria de Janeira , ki povrh vsega šteja 6,136,652 prebivalcev.”Favele”, napolnjujejo droge, kriminal, orožje, nasilje.Revno prebivalstvo, večina brez prihodnosti, se zateče v kriminal.
Policija, ki bi lahko zmanšala oz. z svojimi akcijami v večji meri ukinila preprodajo drog.Če še omenim da so “favelne tolpe” obrožene tako rekoč “do zob”.Policija si ne upa oz. večina zarad družine oz. nizke plače ne spušča v posredovanje v ta kriminal.Raje so koruptirani, kot bi posredovali na ulicah Ria de Janeira .
V tej zgodbi vstopa BOPE(Batalhão de Operações Policiais Especiais ali po ang.Special Police Operations Battalion ) je elitna enota Brazilske vojaše policije.Ta , prej omenjena, specialna enota deluje na ulicah
Ria de Janeira.Naj pri tem omenim da so člani te enote , eni izmed najbolj izurjenih članov Brazilske vojaških in policijskih organizacije.Te člani so obezno nekuruptivni, v sami organizaciji imajo navoljo enih od novejših oborožitvenih oprem.
Naloga BOPE je da “ustvarja” mir v favelah, da je v boju proti drogam(to pomeni da lovi t.i “dilerje” oz. v skrajnih razmera posreduje v “uličnih spopadih”).Pri tem uporabljao vso silo, tudi fizično, oziroma nekaterih primerih tudi “orožje pobijanja”.Pri vsem tem se pojavi negodovanja “prebivalstva” sploh bol bogatejših slojov(nekaterih), ki nevejo kaj se dogaja na ulicah “favel”.
Pri tem se pojabi to moralno vprašanje( ki se tiče sicer pobijanja oz. uporabo brutalne sile s strani BOPE) :Se vsak posameznik strinja da za ustavitev nasilja oz. kriminlana uporablja te brutalne metode, ali se ne strinja.Predvsem moje subejtkivno mnenje je da se uporabla takšna sila, ki je edina pot proti “korupcirani” policiji oz. oborženih kriminlacev, dilerjev.Nekako treba ustavit kriminal, preprodajo drog, dejavnost teh “favelnih bandt”.To ni področje kje bi lepo prišel z mirono listino ter zahteval premirja na ulicah.Tu se ni nič za pogajat.Tudi če bi se hotel, kaj ti preostane če hočeš it v boj proti tem, če greš neoborožen na ulico te enostavno pobijejo.Nekako treba odpravt vse to pa magar na brutalni način.Sej pravi rek:”Če ne gre z lepa, gre z grda”.
“Pobite te pofukane dilerje, kriminalce”.
To osnovno dogajanje je bilo vzeto is filma Tropa de Elite.Enih najbolj uspešnih, najdražjih Brazilskih filmov.Filem je bil posnet po knjigi , ki jo je napisal “sociologist Luiz Eduardo Soares and two former BOPE captains, André Batista and Rodrigo Pimentel”.(kopirano iz wikipedije)Film je dobil “Zlatega medveda” na Berlisnkem filemskem festivalov in sicer za “the best movie “.
V teh dnevih, ko smo blili na morju, smo veliko debatirali.Najrazličnejše teme.Tud naprimer o drugi svetvoni vojni.Ko smo začel , po naključni debati pogovarjat o tem, sem se spomnil Anekdoto, ki nam jo je govoil učitelj zgodovine v osnovni šoli.Seveda sejm jo kasneje povedal tudi mojim sogovornikom.Predvsem anekdota prikazuje, kakšen je bil Stalin(merim na to da se je zelo bal da bi ga kdo “spravil z oblasti oz. proti njemu koval zaroto).Sicer anekdota simbolična vendar ” sporoča” določene stvari.
No, Ankdota:
Stalin je predaval v neki dvorani, množici ljudi, ki so bili posedeni na stole.Ko med govorom, nekdo kihne, stalin vpraša :”kdo čihnjot” vendar “storilec” se ni upal javiti nato Stalin reče :”Prva vrsta ven”.Nato odvedejo prvo vrsto ter jih postrelijo.Nato nadaljuje svoj govor,pa vmes spet nekdo kihne.Pa spet vpraša:” kdo čihnjot” in se spet nobeden ne javi.Pa Stalin reče:”druga vrsta ven” in spet odvedejo drugo vrsto ven ter jih postrelijo.Stalin spet nadaljuje govor in spet nekdo kihne.Stali kot poprej spet vpraša:”Kdo čihnjot”, pa se tokrat le res javi “storilec” pač zaradi tega ker si je sam pri sebi rekel da bolš da on umre kakor pa da cela vrsta, ki verjetno imajo otroke in bi veliko več ljudi trpelo zaradi tega.Ko se mu ta “storilec” javi mu Stalin odgovori:”Nazdravljot”.
15 komentarjev
